Akademik Ivan Rakovec

Zgodovina inštituta sega v leto 1949, ko je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) v okviru četrtega razreda (Razred za prirodoslovne in medicinske vede) ustanovila Inštitut za geologijo. Pravilnik o delovanju inštituta je bil sprejet na skupščini Akademije 21. marca 1950. Sčasoma se je delo inštituta povsem osredotočilo na paleontologijo, zato se je inštitut leta 1966 preimenoval v Inštitut za paleontologijo. Leta 1986 je dobil ime po svojem dolgoletnem upravniku, svetovno priznanem specialistu za ledenodobne sesalce in vsestranskem naravoslovcu, akad. prof. Ivanu Rakovcu (na sliki levo). Od leta 1981, ko je bil pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ustanovljen Znanstvenoraziskovalni center, je inštitut njegov sestavni del.

Inštitut ima že od nekdaj široko razvejano sodelovanje s sorodnimi inštitucijami doma in v tujini in je bil do sedaj vključen v projekte, ki so potekali na terenih v Španiji, Franciji, Italiji, Avstriji, Švici, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Madžarski, Romuniji, Turčiji, Iranu in Omanu.

Med slovenskimi geološkimi ustanovami je bil inštitut vse do začetka devetdesetih let prepoznaven predvsem po paleontoloških in stratigrafskih raziskavah. Najdaljšo tradicijo imajo taksonomske in paleoekološke raziskave mezozojskih grebenskih organizmov (koral in spongij) in pohvalimo se lahko, da so mezozojski grebeni v Sloveniji med najbolj temeljito raziskanimi fosilnimi grebeni na svetu. Že več deset let na inštitutu potekajo raziskave fosilnih enoceličarjev – terciarnih in recentnih bentosnih foraminifer in mezozojskih radiolarijev. Pomembno mesto imajo mezozojski vretenčarji (dinozavri in krokodili) in predvsem ledenodobni sesalci, s katerimi se je ukvarjal že Ivan Rakovec, moderne metode pa omogočajo ugotavljanje njihove populacijske dinamike in odnosov med pračlovekom in živalskim svetom.

Organizmi, ki jih preučujejo delavci inštituta, so živeli v različnih okoljih: na kopnem (dinozavri in drugi kredni vretenčarji, kvartarni sesalci), v plitvih priobalnih morjih (bentosne foraminifere, korale, spogije) in v globljemorskih intrakontinentalnih bazenih in oceanih (radiolariji), zato njihove ostanke najdemo v zelo raznolikih sedimentnih kamninah. V zadnjih desetih letih inštitut daje poseben poudarek sedimentologiji. Raziskave, ki vključujejo tako poznavanje sedimentoloških značilnosti kamnin kot tudi starosti in diverzitete fosilnega inventarja, omogočajo celovito interpretacijo različnih sedimentacijskih okolij, ugotavljanje njihovega medsebojnega geografskega položaja po časovnih presekih in rekonstrukcijo kompleksne geološke zgodovine določenega ozemlja.

So-delavke in delavci:
Ivan Rakovec, upravnik 1950 - 1983
Cveto Germovšek: 1951 - 1955
Rajko Pavlovec: 1955 - 1972
Dragica Turnšek: 1954 - 1992, upravnica 1983 - 1992
Milojka Žalik Huzjan: 1972 - 1989
Katica Drobne: 1972 - 1997, upravnica 1992 -1997
Franc Cimerman: 1979 - 1997
Kata Cvetko Barić: 1980 - 
Špela Goričan: 1983- ; predstojnica 1997 - 
Iztok Sajko: 1989 - 1994
Irena Debeljak: 1990 - 
Adrijan Košir: 1993 - 
Barbara Kotnik: 1994 - 1998
Andrej Šmuc: 1999 - 2005
Tom Popit: 2002 - 2009
Alenka Eva Črne: 2004 -
Aleksander Horvat: 2004 -
Glenn S. Jaecks: 2004 - 2009
Vasja Mikuž: 2004 - 2015
Nina Zupančič: 2004 - 
Miloš Bartol: 2008 - 2013
Duje Kukoč: 2009 - 2015
Andrea Martín Pérez: 2012 - 

 

Viri

Košir, A., Goričan, Š., Debeljak, I., Otoničar, B. & Turnšek, D. 1999. Vodnik po ekskurziji. Ob 50. obletnici ustanovitve Paleontolopkega inštituta Ivana Rakovca. 20 str., Založba ZRC. Ljubljana. (PDF)
Pavlovec, R. 1971. O delu inštituta za paleontologijo SAZU v letih 1950 do 1970. Geologija 14, 235-245. (PDF)
Letna poročila o delu ZRC SAZU

 

 

Stratigrafski razpon sodelavcev inštituta (klikni sliko za povečavo ali snemi PDF).
 

Pavlovec, R. 1971. O delu inštituta za paleontologijo SAZU v letih 1950 do 1970. Geologija 14, 235-245. (PDF)

Košir, A., Goričan, Š., Debeljak, I., Otoničar, B. & Turnšek, D. 1999. Vodnik po ekskurziji. Ob 50. obletnici ustanovitve Paleontolopkega inštituta Ivana Rakovca. 20 str., Založba ZRC. Ljubljana. (PDF)