5000 let paše in rudarjenja v Julijskih Alpah: proučevanje jezerskih sedimentov, antropogeno preoblikovane krajine in arheoloških najdb ter rekonstrukcija vpliva klime in človeka na okolje

Osnovni Podatki

Opis

Projekt povezuje raziskovalce, ki se ukvarjamo s paleoekološkimi, arheološkimi in geološkimi raziskavami. Naša raziskava se osredotoča na proučevanje visokogorskih arheoloških najdišč in jezer v Julijskih Alpah, holocensko vegetacijo in vpliv človeka na okolje.

Vzroki za spremembe holocenskega okolja Julijskih Alp in prilagajanje človeka na te spremembe so slabo raziskani. Dosedanje paleoekološke raziskave, ki so se usmerile na proučevanje vrtine z Bohinjskega jezera (Rapuc et al. 2018), dajejo informacije o nekdanjem okolju le za del holocena (zadnjih 6600 let) in zgolj nižinski del regije, medtem ko ostajata podroben razvoj holocenske vegetacije in vpliv človeka na visokogorsko okolje Julijskih Alp večinoma neraziskana. Arheološke raziskave so pokazale sledove poselitve od bronaste dobe dalje, vendar pa zaradi pomanjkanja novejših izkopavanj, ki bi vključevala tudi naravoslovne metode (npr. arheobotaniko, arheozoologijo, kemične in metalografske analize žlindre), vemo le malo o nekdanjem gospodarstvu. Tako npr. ne vemo, kdaj sta se prvič pojavila paša in rudarjenje v visokogorju in kakšen je bil vpliv teh aktivnosti na okolje.


Raziskovano območje

Trenutno v okviru projekta potekajo raziskave paleookolja, arheološke poselitve in gospodarstva. S pomočjo paleoekoloških raziskav (radiokarbonsko datiranje, analiza peloda, mikrooglja, ter geokemičnih značilnosti sedimenta) v vrtinah visokogorskih jezer Jezero na Planini pri jezeru in Ledvica smo, prvič v Sloveniji, podrobno analizirali klimatsko in antropogeno pogojene spremembe holocenske vegetacije in sedimentacijskih procesov v jezerih za obdobje celotnega holocena. Podrobne arheološke in geološke raziskave (arheološki terenski pregledi in sondiranja, analiza arhitekture, artefaktov, datiranje, arheobotanične in arheozoološke raziskave) na Fužinarskih planinah (Pod Kopico, Vodene rupe 1 in 2 in Krstenica) nam razkrivajo spremembe arheološke poselitvene slike skozi čas. Proučujemo tudi prilagajanje človeka na ekstremne naravne pogoje v visokogorju in vpliv okolja na izbiro naselbinskih točk in dejavnosti, pri čemer je poseben poudarek na raziskavah začetkov visokogorskega pašništva ter začetku in razvoju rudarstva (identifikacija starih dnevnih kopov železove rude, datiranje in kartiranje nekdanjih rudarskih območij.


Del ekipe

Projekt naslavlja sledeča raziskovalna vprašanja. Katere spremembe okolja so nastale zaradi klimatskih nihanj, katere pa zaradi človekovega vpliva (npr. sekanje/požiganje gozda, pašništvo, metalurgija)? Kakšen je bil vpliv klimatskih nihanj na človekovo prisotnost in dejavnosti? Kdaj so se pojavile prve planine in kako se je s tem spremenilo okolje? Kako je pojav rudarjenja in metalurgije vplival na vegetacijo, erozijo in ekologijo jezer? Kako je več stoletij intenzivnega rudarjenja preoblikovalo pokrajino? Kako se skozi čas odraža ravnotežje med trajnostnim gospodarjenjem in pretiranim izkoriščanjem?

V zaključni fazi projekta bomo na novo pridobljene podatke analizirali, primerjali arheološko poselitev in nekdanjo vegetacijo v visokogorju Julijskih Alp in dolini (Bohinj in zgornje Posočje). Izsledke naše raziskave bomo primerjali z že pridobljenimi paleoekološkimi, arheološkimi in paleoeklimatološkimi podatki v širši regiji (Sloveniji, Evropi). Dosedanje raziskave v drugih delih Alp kažejo, da so za srednji Holocen (še zlasti za bronasto, železno in rimsko dobo) značilna hitra klimatska nihanja in spremembe arheološke poselitve in gospodarstva. Primerjava dobro datiranih podatkov bo zato pripomogla k boljšemu razumevanju vzrokov za spremembe holocenskega poselitvenega vzorca, ekonomije in družbe ter posledično ohranjanju kulturne in naravne dediščine Slovenije na območju Triglavskega Narodnega Parka.

Projektna skupina

1. Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU

 

2. Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU

 

3. Oddelek za geologijo, NTF, Univerza v Ljubljani

  • Andrej Šmuc (geološke/mineraloške raziskave jezerskih sedimentov)

4. EDYTEM, Universite Savoie Mont Blanc, Chambery, Francija

  • Pierre Sabatier (sedimentološke in geokemične raziskave jezerskih sedimentov)

 



Rezultati

  • ANDRIČ, Maja, SABATIER, Pierre, RAPUC, William, OGRINC, Nives, DOLENEC, Matej, ARNAUD, Fabien, GRAFENSTEIN, Ulrich von, ŠMUC, Andrej. 6600 years of human and climate impacts on lake-catchment and vegetation in the Julian Alps (Lake Bohinj, Slovenia). Quaternary Science Reviews 227, 2020, doi: 10.1016/j.quascirev. 2019.106043.
  • HORVAT, Jana, Arheološke sledi v slovenskem visokogorju. − Življenje v Alpah: življenje v Alpah nekoč in danes - od prve obljudenosti visokogorskega sveta pred več tisoč leti do trajnostnega razvoja turizma danes, Bohinjska Bistrica, Stara Fužina 2020, 11−25.
  • ANDRIČ, Maja, SABATIER, Pierre, RAPUC, William, OGRINC, Nives, DOLENEC, Matej, ARNAUD, Fabien, GRAFENSTEIN, Ulrich von, ŠMUC, Andrej. Vpliv človekovih aktivnosti (paša, poljedelstvo, rudarjenje) in klimatskih nihanj na rastlinstvo v povodju Bohinjskega jezera v zadnjih 6600 letih. − V. Ogrin M., Horvat J., Bizjak J., Langus K. (ur.), Življenje v Alpah, Bohinjska Bistrica, ArheoAlpe in Turizem Bohinj, 73-84.
  • HORVAT Jana, Inhabiting the high mountains of the south-eastern Alps. Slovenia, Forschungsberichte der ANISA für das Internet 1, 2019 (ANISA FB 1, 2019) www.anisa.at

***

Predstavitev rezultatov raziskav na konferencah, predavanja:

  • ANDRIČ Maja, ŠMUC Andrej, OGRINC Nives, 6600 years of human and climate impacts on teh environment, recorded in the lacustrine sediments of Lake Bohinj, 14. mednarodna konferenca o prenosu tehnologij, 7.okt. 2021, Ljubljana.
  • CAF Nina, SABATIER Pierre, ŠMUC Andrej, OGRINC Nives, DOLENEC Matej, RAPUC William, POTOČNIK Doris Potočnik, VON GRAFENSTEIN Ulrich, ANDRIČ Maja. First continuous reconstruction of climatic and human impact on the highlands of the Julian Alps, 6th Regional Scientific Meeting on Quaternary Geology: Seas, Lakes and Rivers, 28. sept. 2021.
  • ANDRIČ Maja, ŠMUC Andrej, CAF Nina. Holocene seismic activity, vegetation and erosion history and the human impact on the environment recorded in the lacustrine sediments of Lake Bohinj, 6th Regional Scientific Meeting on Quaternary Geology: Seas, Lakes and Rivers, 29. sept. 2021.
  • HUMERCA, Rok, CAF Nina, ANDRIČ Maja, Arheološka poselitev Rodin in nekdanje okolje/vegetacija, Dolgoročne spremembe okolja 2021, 13. maj 2021, Ljubljana.
  • ANDRIČ, Maja, OSET, Željko, PIŠKURIĆ, Jelka, TOLAR, Tjaša, TOŠKAN, Borut, ZORN, Matija, ZWITTER, Žiga. Environmental history in Slovenia : developments, state and perspectives : e-prispevek po videopovezavi Zoom na e-okrogli mizi "Environmental History in Bosnia & Herzegovina, Croatia, Montenegro, North Macedonia, Serbia and Slovenia: Developments, State and Perspectives", org. ESEH, European Society for Environmental History ... [et al.], Ljubljana, 16. jun. 2021.
  • ANDRIČ, Maja, ŠMUC, Andrej. 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera : predavanje na posvetovanju Raziskave, aktivnosti s področja voda in tujerodnih vrst v Triglavskem narodnem parku v letu 2019, 4. december 2019, Triglavski narodni park, Bled.
  • N. Caf, P. Sabatier, A. Šmuc, W. Rapuc, U. von Grafenstein, F. Arnaud, M. Andrič. 2020. Antropogeni vpliv na visokogorje: palinološka analiza na Planini pri jezeru, Julijske Alpe, predavanje na Strokovnem srečanju Slovenskega arheološkega društva na spletni videokonferenci, 11. decembra 2020, in objavljen povzetek strokovnega prispevka: V: GASPARI, Andrej (ur.). Arheologija v letu 2019 : dediščina za javnost: zbornik povzetkov. Ljubljana: Slovensko arheološko društvo. 2020, 7, http://arheologija.splet.arnes.si/files/2020/12/Arheologija-v-letu-2019-WEB_corr.pdf.
  • M. Andrič in A. Šmuc. 2020. 6600 let klimatskega in človeškega vpliva na okolico Bohinjskega jezera, predstavitev dosežka na prireditvi ARRS Odlični v znanosti 2020, 16.12.2020. https://danarrs.si/