Razvoj in optimizacija nekemičnih načinov zatiranja rastlinskih škodljivcev z namenom njihove implementacije v sisteme trajnostnega kmetijstva

V 36-mesečnem aplikativnem projektu, katerega vsebina se neposredno navezuje na 2. cilj trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals) Agende 2030 za trajnostni razvoj, želimo v sedmih delovnih sklopih preučiti insekticidno delovanje štirih inertnih prahov in rastlinskih prahov petih vrst tujerodnih invazivnih rastlin v samostojni in kombinirani uporabi. Uporaba inertnih in rastlinskih prahov spada med vse pomembnejše alternativne načine zatiranja rastlinam škodljivih žuželk, saj se zaradi vse višjih okoljskih in prehranskih standardov število registriranih insekticidov vztrajno zmanjšuje, omejen nabor insekticidno delujočih aktivnih snovi pa je lahko podlaga za rezistenco škodljivih žuželk na insekticide. V naši raziskavi bomo s standardnimi metodami preučili insekticidno delovanje lesnega pepela navadne smreke in bele jelke, zeolita, diatomejske zemlje in kremenovega peska ter prahov, pridobljenih iz nadzemskih delov velikega pajesena (Ailanthus altissima), kanadske zlate rozge (Solidago canadensis), orjaške zlate rozge (Solidago gigantea), octovca (Rhus typhina) in navadne amorfe (Amorpha fruticosa). Material za pripravo prahov bo pridobljen v Sloveniji. Kemična sestava rastlinskih prahov (vsebnost eteričnih olj in skupnih polifenolov) bo izvedena s HPLC in GC analizo, geokemična analiza inertnih prahov pa z induktivno sklopljeno plazemsko emisijsko spektroskopijo (ICO-ES) in masno spektroskopijo (ICP-MS). Velikost delcev v prašivih bo določena z laserskim merilcem velikosti delcev. V laboratorijskih razmerah bomo preučevali insekticidno delovanje prašiv proti štirim vrstam skladiščnih hroščev, dvema vrstama škodljivih žuželk na poljščinah in trem vrstam škodljivih žuželk na vrtninah. V laboratorijskih razmerah najbolj učinkoviti prahovi bodo proti škodljivcem poljščin in vrtnin uporabljeni tudi v poljskem poskusu. V ločenem polpoljskem (semi-field) poskusu bomo preučili tudi fitotoksičnost uporabljenih prahov na krompirju, ozimni pšenici in zelju ter vpliv prahov na fotosintetsko aktivnost rastlin (CI-340 Handheld Photosynthesis System). Rezultati, pridobljeni v laboratoriju in na prostem, bodo analizirani z ustreznim statističnim orodjem in predstavljeni v strokovnih in znanstvenih revijah ter na domačih in mednarodnih konferencah. Pričakujemo, da bodo načini zatiranja škodljivih žuželk, ki se bodo izkazali za najbolj učinkovite v naši raziskavi, v prihodnosti našli svoje mesto v sistemih varstva uskladiščenih pridelkov in/ali varstva poljščin in vrtnin na prostem.