Mezozojska stratigrafija in tektonska evolucija Južnih Alp v Sloveniji

Alpski prostor severne Slovenije je del več kot 300 km dolge prehodne cone med Dinaridi in Južnimi Alpami, ki se razteza od Dolomitov v severni Italiji do Medvednice na Hrvaškem. Ta osrednji segment prehodne cone je ključen za razumevanje tektonike na območjih, kjer se prekrivata dva orogenetska pasova. Stratigrafija Južnih Alp v Sloveniji je relativno dobro poznana, skoraj neraziskana pa je struktura tega ozemlja. Iz dosedanjih stratigrafskih raziskav ugotaljamo, da je bila topografija v mezozoiku zelo kompleksna. Glavni del Južnih Alp v Sloveniji je sestavljen iz kamnin podmorske planote (Julijskega praga), ki je bila s prelomi ločena od globljih bazenov. Obstoječe tektonske karte so zelo generalizirane, ne odražajo paleotopografije pred orogenezo in ne razlikujejo južnoalpskih od dinarskih struktur.

V predlaganem projektu bo poudarek na geološkem in strukturnem kartiranju v Julijskih Alpah in Južnih Karavankah. Cilji projekta so: 1) zbrati relevantne podatke o stratigrafiji tega ozemlja od spodnjega triasa do konca krede, 2) predstaviti strukturne dokaze za obstoj več pokrovov, ki so se formirali v dinarski fazi narivanja in 3) raziskati stil in vzorec mlajših struktur.

Iskali bomo odgovore na naslednja vprašanja:

1) Kakšna je bila v mezozoiku konfiguracija kontinentalnega roba Jadranske plošče, ki je ohranjen na obravnavanem območju? Kako obsežen je bil Julijski prag in kakšna bi lahko bila 3D rekonstrukcija te podmorske planote?

2) Kakšna je najbolj verjetna rekonstrukcija pokrovne zgradbe po dinarski fazi narivanja? V kateri smeri in v katerem časovnem intervalu je potekalo narivanje?

3) Kako in kdaj je južnoalpska faza kompresije preoblikovala prvotno pokrovno zgradbo? V kateri smeri je bila kompresija najmočnejša in v kolikšni meri so bile deformacije povezane z desnim transpresivnim zmikom? Katere starejše strukture in stratigrafske nehomogenosti so bile glavne šibke cone? Ali je možno interpretirati skledasto obliko Julijskih Alp kot južnoalpsko "pop-up" strukturo?

4) Kako je bil potek poznejših (miocenskih) normalnih prelomov odvisen od reverznih prelomov iz prejšnje faze in kaj je bil glavni vzrok za ekstenzijo?

Končni cilj projekta je izdelati sodobno tektonsko karto obravnavanega območja in rekonstruirati večfazno zgodovino deformacij v paleogenu in neogenu. Podatke bomo interpretirali v regionalnem okviru orogenetskega sistema Alpe-Dinaridi-Karpati. Rezultati bodo pomembni za nadaljnji razvoj regionalnih paleogeografskih in tektonskih modelov.

Jezero v Lužnici – Rdeči rob. Panoramski pogled s tremi fazami deformacije. 1= dinarski narivni kontakt (Schlernska formacija na Dachsteinskem apnencu); 2 = strm reverzni prelom južnoalpske faze, 3 = mlajši normalni prelom.