Sedimentarna evolucija zgornjekrednih globokomorskih bazenov v Dinaridih (SECret)

V zgornji kredi je bila globalna klima bistveno toplejša od današnje. Raziskave sedimentnih zaporedij iz tega časa so pomembne za razumevanje toplogrednega klimatskega sistema v geološki preteklosti in za napovedi prihodnjih podnebnih sprememb. V zadnjih desetletjih so kredne globokomorske sedimentne kamnine intenzivno raziskovali po vsem svetu, v Dinaridih pa so te kamnine večinoma še neraziskane.

Za načrtovani projekt smo izbrali dva ločena zgornjekredna bazena z odlično ohranjenim stratigrafskim zapisom. Prvi je Budvanski bazen v Zunanjih Dinaridih, za katerega je značilna kontinuirana globokomorska sedimentacija od srednjega triasa do spodnjega paleogena. Drugi je Bosanski bazen, ki se je okrog jursko-kredne meje razvil v predgorni bazen, obstajal pa je še do maastrichtija. V obeh bazenih so med pelagičnimi sedimenti karbonatni turbiditi, ki so bili presedimentirani z vmesne platforme Visokega krasa. V Bosanskem bazenu so tudi siliciklastiti, ki so prihajali z nasprotne smeri, to je z novo nastajajočega orogena.

Projekt poteka v sodelovanju dveh partnerskih ekip, ene iz Slovenije in druge iz Hrvaške. Ožje specializacije članov obeh ekip se med seboj dopolnjujejo, tako da pokrivamo zelo širok spekter raziskav. Primarni cilj predlaganega projekta so natančne datacije preiskovanih zaporedij, kar bo omogočilo globalno stratigrafsko korelacijo in uvrstitev dinarskih bazenov med referenčne profile za razumevanje podnebja in oceanografskih razmer v zgornji kredi. Datacije bodo v prvi vrsti temeljile na biostratigrafiji foraminifer, radiolarijev in kalcitnega nanoplanktona. Uporabili bomo tudi geokemične (elementne in izotopske) in mineraloške analize. Raziskava se bo osredotočila na kredne oceanske rdeče plasti (CORB), oceanske anoksične dogodke (OAE), transgresivno-regresivne cikle in provenienco detritičnih zrn v peščenjakih.

Cilji projekta so:

1) določiti časovni razpon rdečih plasti in anoksičnih dogodkov v Budvanskem bazenu in ugotoviti, katera zaporedja so se odložila v istem času v Bosanskem bazenu,

2) v biogenih pelagičnih kamninah raziskati prehod iz čistih rožencev v karbonatne kamnine in oceniti hitrost sedimentacije,

3) določiti transgresivno-regresivne cikle v karbonatnih in siliciklastičnih turbiditih in korelirati te cikle znotraj enega bazena, med obema bazenoma in na širšem območju orogena,

4) določiti provenienco siliciklastičnih kamnin v Bosanskem bazenu, ugotoviti vertikalne spremembe v sestavi peščenjakov in te spremembe razložiti v povezavi z razvojem Notranjih Dinaridov.

Celoto vseh rezultatov bomo interpretirali v povezavi z globalnimi okoljskimi spremembami in stratigrafijo širšega prostora Dinaridov in Helenidov. Pridobili bomo natančnejši vpogled v geodinamično zgodovino v zgornji kredi, to je v razmeroma mirnem obdobju med dvema orogenima fazama –obdukcijo ofiolitov od zgornje jure do spodnje krede in kolizijo kontinentov od konca krede do paleogena.

KLJUČNE BESEDE

Zgornja kreda, Dinaridi, stratigrafija, sedimentologija, paleontologija, geokemija.

Zgornjekredni rdeči pelagični apnenci Budvanskega bazena (levo) in enako stari karbonatno-siliciklastični sedimenti Bosanskega bazena (desno).